Krokodilji park Kachikally

In Slovenian again, so far. A visit to the Kachikally Crocodile Pool in the Gambia.

Krokodilji park Kachikally se nahaja v bližini mesta Bakau in je skozi leta postal priljubljena turistična točka, saj v njem prebiva več kot 100 krokodilov. Pred več kot 500 leti ga je odkril nabiralec palmovega vina iz družine Bojang. Tja smo se z ostalimi prostovoljkami odpravile nekega popoldneva po šoli, saj ni prav daleč od Serekunde.

Nekateri verjamejo, da ima jezero, v katerem krokodili živijo, nadnaravne zdravilne moči, saj naj bi umivanje s to vodo ozdravilo neplodnost. Kraj zato vsako leto obišče veliko žensk iz vse Gambije in iz tujine, kjer jih z vodo iz jezera umijejo posebej za to izurjene ženske iz družine Bojang. Po ritualnem umivanju ženske prejmejo vodo v steklenički, ki jo morajo nanesti na določene dele telesa pred spanjem in takoj zjutraj, ko se zbudijo. V zameno se od obiskovalk pričakuje simbolična denarna donacija, kos blaga in kolin orešček – polovico katerega razdelijo med starejše, drugo polovico pa vržejo v jezero krokodilom. Po opravljenem ritualu se ženske ne smejo rokovati z nikomer iz Bakaua. Članom družine Bojang je prepovedano izkoriščati zdravilne moči jezera v finančne namene, saj bi drugače to izgubilo svojo moč

Zaradi številnih obiskovalcev so krokodili postali zelo krotki, namesto mesa raje jedo ribe in se pustijo tudi božati. Z dekleti smo se ravno tega najbolj veselile, čeprav nas je bilo obenem tudi kar malo strah. So krokodili res tako krotki kot pravijo? Kaj pa, če se bo ravno pri kateri od nas eden od njih odločil, da pa mu danes ni prav dosti do božanja? Vse to in še več nam je rojilo po glavi med vožnjo do parka. Prvega smo zagledale že takoj pri vhodu, tokrat še za ograjo. Nepremično je ležal na soncu, kot da sploh ne bi bil živ. Kasneje so nam povedali, da zato, ker skrbijo, da so njihovi krokodili dobro nahranjeni v dobrobit obiskovalcev in zato raje ležijo na soncu in se grejejo, saj so mrzlokrvne živali.

Po kratkem sprehodu med obilnim zelenjem je šlo zares. Pred nami je ležal velik krokodil in vodič nas je moral nekaj časa prepričevati preden smo se opogumile in zelo previdno šle do krokodila ter se ga dotaknile. Njegove luske so bile hrapave, koža pa res zelo mrzla. Krokodil se ves čas ni niti premaknil in zdelo se je, da mu je vseeno za božanje, fotografiranje in razburjene prestrašene vzklike obiskovalcev. Kasneje smo imele priložnost v rokah držati še en mesec starega krokodilčka, ki pa je malo bolj protestiral, a ni bil nevaren, ker še ni imel zob.

Ogledale smo si še muzej in trgovino s spominki, potem pa smo se odpravile na umetniško tržnico v Bakau, kjer smo pasle oči na čudovitih izdelkih spretnih rokodelcev. Dan smo zaključile na bližnji prekrasni plaži, kjer smo ob zvoku bobnov dočakale sončni zahod.